Vsekakor je to priložnost, ki je še posebej pomembna v današnjih kriznih časih. Ekološko kmetovanje ni novost – naši starši in prejšnji rodovi so to prakso poznali in uporabljali. Svet se je v naših krajih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja vrtel prav na ta način. Seveda pa ne mislim, da bi se morali danes vrniti k volovski in konjski vpregi ter motiki.
Razvoj je šel močno naprej, in očitki, da bi danes stradali, če bi vsi delali na ekološki način, so neutemeljeni. Statistike kažejo, da bi se v razvitem svetu količina hrane zmanjšala za 5 %, medtem ko bi se v nerazvitem svetu povečala kar 13-krat. Glavni razlog za to je pomanjkanje znanja in kapitala v manj razvitih regijah. V razvitem svetu imamo več kot dovolj hrane, a postaja vse bolj osiromašena hranil, ki so ključna za naše zdravje. Hrana mora biti ponovno vir vitalnosti in energije, ne le balast, ki nas nasiti.
V zadnjih 40 letih so se naše prehranjevalne navade močno spremenile, žal v napačno smer. Ker je v preteklosti primanjkovalo hrane, je kmetijska politika usmerila pozornost na povečanje pridelave mesa, saj naj bi to najhitreje nasitilo ljudi. Vendar pa je pridelava mesa najdražji in najmanj zdrav način pridobivanja hrane. V tropskih predelih, zlasti v Južni Ameriki, so začeli množično sekati in požigati gozdove. Siromašne kmete so pregnali, na njihovi zemlji pa začeli pridelovati gensko spremenjeno sojo in koruzo, ki ju izvažajo v Severno Ameriko in Evropo za krmljenje živine.
Podobno se dogaja tudi pri nas – v nižinah se vse preveč osredotočamo na industrijsko rejo živine, kar močno obremenjuje okolje. Nižine bi morali nameniti pridelavi žit, oljnic, stročnic, zelenjave in sadja, medtem ko bi se živinoreja morala povečati na hribovitih območjih, da preprečimo zaraščanje zemljišč. Prav tako bi morali dati večji poudarek na ekološko prašičerejo, ki ne uporablja koruze, in ekološko rejo perutnine, ki ju pri nas močno primanjkuje. S takšno prerazporeditvijo bi lahko zagotovili dovolj hrane za samooskrbo, namesto da se osredotočamo na potratno pridelavo mesa.
Tak pristop bi ustvaril nova delovna mesta na podeželju, kjer so trenutno nujno potrebna. Ekološko kmetijstvo ponuja široko odprta vrata za manjše in večje kmetije. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani v Sloveniji močno presega ponudbo – trenutno se v trgovinah proda le 1 % ekoloških živil, od tega le 20 % domače pridelave. V to statistiko niso vključeni še prodaja na domu, tržnicah, šolah in drugod.
