Tudi v letošnjem septembru (2018) smo se člani Društva Ajda Posavje odpravili na strokovno ekskurzijo, tokrat na Štajersko. Naša prva postojanka je bil zeliščni vrt Majde in Katje Temnik v vasi Žiče, po kateri je ime dobil tudi samostan Žička kartuzija. Ta obsežen zeliščni vrt leži na koncu vasi pod nekdanjimi mogočnimi kartuzijskimi vinogradi. Presenetila nas je velikost in urejenost vrta, na katerem trenutno raste okoli 140 vrst zelišč. Ob prihodu sta nas prijazno sprejeli gospa Majda in njena hči Katja.
Gospa Majda je s tem vrtom začela pred devetimi leti, navdih pa je dobila na dvorcu Trebnik pri Slovenskih Konjicah, kjer je bila zaposlena in urejala podoben vrt. V središču vrta se nahaja kamnita spirala, ki ima poseben pomen, okoli pa so gredice z raznolikimi rastlinami, kot so pljučnik (za pljuča), lapuh (proti prehladu), stevija (naravno sladilo), ščetica (za dvig imunskega sistema), močvirski oslad (naravni aspirin proti glavobolu), vratič (proti migreni), sveta bazilika (zdravi čebele), kraški šetraj (nekoč poper za revne), kamilica, artičoka, luštrek, komarček, kumina, citronka, ameriški slamnik in še mnogo drugih.
Predstavitev je nadaljevala Katja, ki je bila še pred kratkim profesionalna športnica in bi skoraj ostala v dobro plačani tujini. Premagalo jo je domoljubje in želja, da ohrani materin vrt ter njeno dragoceno znanje. Zdaj z veseljem nadaljuje njeno delo in ga prenaša na različna predavanja. Pred kratkim so kupili zapuščeno kmetijo pri Poljčanah, kjer bodo lahko razširili svojo dejavnost. Povedala nam je, da delajo po biodinamičnih načelih, kar rastlinam zagotavlja dodatno odpornost. Posvetila se je tudi vzgoji kalčkov, ki zrastejo v sedmih do osmih dneh. Kalčki so bogati s klorofilom, ki krepi kri in imunski sistem. Gojijo jih iz rdeče redkvice, rdečega zelja, sončnic, ajde, pšenice, pire, lana, lucerne in še mnogih drugih rastlin. Seveda nismo odšli brez okusnih zeliščnih čajev.
Naslednja postojanka so bile Slovenske gorice, kjer smo obiskali biodinamično vinogradniško kmetijo Šuman v Zavrh pri Voličini. Sprejel nas je gospod Radovan Šuman, ki nas je s svojo duhovitostjo popeljal skozi največji vinograd s 21.000 trtami. Danes z ženo Simono večino vinogradov obdelujeta na najeti zemlji, njuni predniki pa so bili priznani vinogradniki že v 14. stoletju. Podedoval je tudi laboratorijsko opremo iz 17. stoletja. Skupno imata 28.000 trt in v dobrih letih pridelata 20.000 litrov biodinamičnih vin.
Ekološko kmetujeta že 18 let, biodinamično pa 8 let. Gospod Šuman nam je pojasnil, da je biodinamični način pridelave celosten in da je bolezen posledica porušenega ravnovesja v naravi. Rastline same ustvarijo snovi, ki jih potrebujejo za odpornost. Zato imajo v vinogradu tudi nekaj sadnih dreves, zelišč in zelenjave. V vinogradu namesto mulčerja uporabljajo ovce, ki skrbijo za mulčenje in gnojenje. Ovce jedo trave in odrezane rozge, kokoši pa pomagajo pri nadzoru zajedavcev. V vinogradu je veliko gob, predvsem šampinjonov. Gnojenje optimizirajo s kompostom, ki ga obogatijo s posebnimi preparati. Kompost pripravijo iz ovčjega in konjskega gnoja, oglja, tropin in usedlin grozdja, ter grozdnih pečk, iz katerih pridelajo tudi olje.
Vina zorijo do dve leti v lesenih sodih, brez dodajanja žvepla. Gospod Šuman trdi, da vino dobi dovolj naravnega žvepla iz zemlje, če je življenje v tleh dobro vzdrževano. Vina zorijo na drožeh in jih pretočijo največ dvakrat v dveh letih. Večino vina prodajo v tujino, nekaj pa v vrhunske restavracije in hotele. Opozoril nas je tudi na škodljive snovi v klasično pridelanih vinih, ki vsebujejo do 86 različnih strupov. Po obisku in degustaciji odličnih vin smo obisk pri Šumanovih zaključili z dobrim kosilom in obiskom vinske kleti.
Pozno popoldne smo prispeli na ekološko kmetijo Albina in Romane Šrinf nad Rogaško Slatino. Gospod Albin nam je povedal, da je kmetijo podedoval po starših, pred tem pa je bil zaposlen v hotelu. Kmetija je bila 21 let zapuščena in popolnoma zaraščena. Leži na strmem južnem pobočju, kjer večino obdelave poteka na terasah. Gospod Albin je sam postavil lesen rastlinjak, v katerem pridela zgodnji krompir in drugo zelenjavo, hkrati pa vodo za zalivanje pridobi kar s strehe rastlinjaka. Poleg tega goji še maline, jagode, ameriške borovnice, ribez, robide, češnje, višnje, marelice, breskve, jabolka in drugo sadje. Na kmetiji redijo tudi 130 kokoši za pridelavo jajc.
Dva hektarja veliko pobočje obdeluje sam, ob pomoči žene, ki je zaposlena v zdravstvu. Dvakrat na teden prodajajo pridelke na tržnici v Rogaški Slatini, preostanek pa prodajo šolam, vrtcem, domovom za starejše, hotelom, restavracijam in na domu. Njihova strma kmetija je odličen primer, kako je mogoče v zahtevnih razmerah pridelati zelenjavo in sadje ter uspešno prodajati na lokalnem trgu.
Na poti nazaj smo si člani Društva Ajda Posavje na avtobusu še dolgo izmenjevali vtise. Gostitelji so nam dali veliko navdiha in novih energij za delo na naših kmetijah in vrtovih.
