Tudi v letošnjem septembru(2018) smo se člani Društva Ajda Posavje odpravili na strokovno
ekskurzijo, tokrat na Štajersko. Najprej nas je pot pripeljala na zeliščni vrt Majde in Katje Temnik v vas
Žiče, po kateri je dobil ime samostan Žička kartuzija.
Zelo velik zeliščni vrt leži na koncu vasi pod vznožjem nekoč mogočnih kartuzijskih vinogradov.
Presenetila nas je velikost in urejenost zeliščnega vrta, na katerem trenutno raste še okrog sto štiri
deset vrst zelišč. Na vrtu nas je prijazno sprejela gospa Majda in njena hčerka gospa Katja. Gospa
Majda je začela s tem vrtom pred devetimi leti. Navdih je dobila na dvorcu Trebnik pri Slovenskih
Konjicah, kjer je bila zaposlena in tudi urejala podoben vrt. V sredini vrta je kamnita spirala, ki ima
svoj pomen, okoli pa so gredice z zelo pestrimi rastlinami, kot so npr. pljučnik-zdravilo za pljuča,
lapuh –proti prehladu, stevia –domači sladkor, ščetica –za dvig imunskega sistema, močvirski oslad-
naravni aspirin(proti glavobolu), vratič proti migreni, sveta bazilika-zdravi čebele, kraški šetraj-nekoč
poper za revne ljudi, vsestranska kamilica, artičoka ,luštrek, komarček ,kumina, citronka, ameriški
slamnik in še nešteto drugih. S predstavitvijo je nadaljevala njena hčerka gospa Katja, ki je bila še
nedolgo nazaj profesionalna športnica in že skoraj ostala v dobro plačani tujini. Premagalo pa jo je
domoljubje in to, da ne bi ostal mamin vrt nekoč zapuščen in dragoceno znanje pozabljeno. Z
veseljem nadaljuje mamino delo in ga prenaša na raznih predavanjih. Pred kratkim so kupili še
zapuščeno kmetijo pri Poljčanah, kjer bodo lahko razširili svojo dejavnost. Povedala nam je, da delajo
po biodinamičnih načelih, kar daje rastlinam dodatno odpornost. Sicer se je pa posvetila tudi vzgoji
kalčkov, ki zrastejo v sedmih do osmih dneh. Glavni produkt kalčkov je klorofil, ki je odličen za
krepitev krvi in imunskega sistema. Kalčke pa goji iz rdeče redkvice, rdečega zelja, sončnic ajde,
pšenice, luščene pire lanu lucerne in še z mnogo drugih. Seveda nismo vrta zapustili brez pravih
zeliščnih čajev.
Pot smo nadaljevali v slovenske gorice na biodinamično vinogradniško kmetijo Šuman v Zavrh pri
Voličini. Zelo prijazno nas je sprejel gospod Radovan Šuman, ki nam je s svojo duhovitostjo pokazal
najprej največji vinograd z enaindvajset tisoč trtami. Danes imata z ženo Simono večino vinogradov
na najeti zemlji, njegovi predniki pa so bili že priznani vinogradniki v štirinajstem stoletju. Od svojih
stricev je podedoval laboratorijsko opremo iz sedemnajstega stoletja. Vsega skupaj imajo
osemindvajset tisoč trt in v dobrih letih pridelajo dvajset tisoč litrov odličnih biodinamičnih vin.
Ekološko pridelujejo že osemnajst let, na biodinamičen način pa osem. Povedal nam je , da je
biodinamičen način celosten, da je vsaka bolezen vzrok porušenega ravnotežja, kjer je nečesa
premalo oziroma nečesa preveč. Vsaka rastlina ustvari različne snovi, katere so potrebne za
odpornost tistih, ki jih gojimo. Zato ima v vinogradu tudi nekaj sadnih dreves, zelišč in zelenjave.
Skrbeti moramo za rastišče, na naravo ne smemo vplivati ampak z njo sodelovati. Namesto mulčerja
ima v vinogradu žive mulčerje, to so ovce, ki so v vinogradu skozi celo leto. Zmulčijo samo obrezane
rozge pozimi in še enkrat pred trgatvijo. Ovce skrbijo za čiščenje trave in gnojenje. Nekatere snovi, ki
jih ni v vinogradu prinesejo ovce z žiti dobijo pozimi. Za preprečevanje zajedalskih bolezni pri ovcah
pa skrbijo kokoši, ki pojejo parazite. V vinogradu imajo veliko gob, predvsem šampinjonov. Za
optimalno gnojenje dodajo še kompost, obogaten s kompostnimi preparati. Kompost naredijo iz
ovčjega gnoja, ki ga ovce pustijo v staji največ poleti, iz ovčje volne, iz ekološkega konjskega gnoja,
oglja(ogljikova struktura), iz tropin in usedlin grozdja iz kleti in iz ene tone grozdnih pečk iz katerih
naredijo še petnajst litrov olja. Vso grozdje macerirajo, razen tistega ki ima težave z gnilobo. Vina
zorijo v lesenih sodih(tudi murvin in češnjev les) do dveh let in to brez vsakega dodanega žvepla.
Rado pravi, da dobi vino dovolj elementarnega žvepla iz zemlje za svojo zaščito, če smo v vinogradu
skrbeli za življenje v tleh. V dveh letih vino pretoči do dvakrat, sicer zori na drožeh. Večino prodajo v
tujino, ostalo v boljše restavracije in hotele ter na domu. Povedal nam je še, da je v klasično

pridelanih vinih šestinosemdeset vrst strupov, s katerimi si nazdravljamo in da najdejo v čebeljem
medu še po petih letih prenehanja škropljenja zloglasni herbicid Randap. Obisk pri Šumanovih smo
po dobrem kosilu zaključili pod zemljo v kleteh, kjer smo še dolgo po tem vonjali posebna vina, ki so
vredna tega imena, po katerih nas ni bolela glava.
Pozno popoldne smo prispeli na ekološko kmetijo Albina in Romane Šrinf nad Rogaško slatino.
Gospodar Albin nam je povedal, da je kmetijo podedoval po starših, prej pa je bil zaposlen v hotelu.
Kmetija je bila zapuščena enaindvajset let in popolnoma zaraščena. Leži pa na strmem južnem
pobočju, tako da je večina obdelave na terasah. Tudi štiri are velik leseni rastlinjak, ki ga je sam
naredil. Z njega pridobi tudi vodo za zalivanje. Že v februarju posadi zgodnji krompir in še kakšno
zelenjavo. V strmo pobočje pa namerava narediti še zimski rastlinjak, kjer pozimi ne zmrzuje. Poleg
raznovrstne zelenjave goji še maline, jagode, ameriške borovnice, ribez, robide, češnje, višnje,
marelice, breskve, jabolka in še kaj. Zraven tega pa redi še sto trideset kokoši za jajca. Okoli dva
hektarja veliko pobočje obdeluje sam s pomočjo žene, ki mu pomaga še poleg svoje zaposlitve v
zdravstvu. Dvakrat na teden prodaja na tržnici v Tušu v Rogaški slatini, ostalo pa v šolah, vrtcih, domu
ostarelih, hotelih, restavracijah in na domu, kamor prihaja tudi precej hotelskih gostov, predvsem
Rusov. Tu smo videli res dober primer kako se da v strmini pridelovati zelenjavo in sadje in vse
prodati na lokalnem trgu.
Na poti do Sevnice smo si imeli člani Društva Ajda Posavje na avtobusu kaj za povedati, saj so nam
dali ti gostitelji novih energij za delo na naših kmetijah in vrtovih.
Zvone Černelič