V našem mladem Društvu za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje smo se odločili, da gremo na
našo prvo ekskurzijo kar na Hrvaško, zato je bil avtobus zelo hitro zaseden. Povod za to je bil obisk
Aleksa Podolinskega (pionirja biodinamike v Avstraliji), ki je obiskal našo kmetijo julija leta 2014 na
svoj 90. rojstni dan in nam je svetoval, naj si na Hrvaškem ogledamo dve biodinamični kmetiji.
Najprej smo šli v hrvaško Zagorje na ekološko kmetijo Gordane in Ivice Knezić, blizu rojstnega kraja
Matije Gubca v Donji Stubici, kjer nas je gospa Gordana pričakala z odličnim namazom iz sladkega
krompirja batate in tune. Gospa Gordana je prišla s svojim možem Ivico leta 2001 kot agronomka iz
Zagreba in začela pridelovati vse vrste zelenjave in žit. Glavna panoga na njuni kmetiji je pridelava
sladkega krompirja batate, stevie in korena svetlobe ali po kitajsko jam.
Batato je pripeljala s Karibov iz Srednje Amerike, kjer je dobila tudi prve informacije o pridelavi. Tam
ga poznajo do tristo vrst. Na kmetiji gojijo dve vrsti: rumenega, ki ima oranžno meso in enega z belo
sredico. Batat je zelo hranljiva rastlina z veliko C in E vitamina in zelo primeren za diabetike. Vzgaja se
iz spečih oči, konec januarja pri temperaturi vsaj 25 do 30 stopinj. Iz spečih oči vzgojimo sadike in jih v
začetku maja sadimo na prosto, ko mine nevarnost pozebe. Od sajenja do pobiranja traja 100 – 120
dni. Plodovi so zelo veliki in podolgovate oblike, hranimo pa ga pri temperaturi 18 stopinj. Na
hrvaškem dosega ceno dva evra in več. Povpraševanje po tem krompirju je zelo veliko in s prodajo
nimajo težav.
Naslednja pomembnejša rastlina pri Knezićevih je stevia, ki se uporablja namesto sladkorja. Dobro
deluje na možgane in ni škodljiva za uživanje. Sejemo jo v februarju v ogrevan rastlinjak, v začetku
maja pa sadike posadimo v dve vrsti na greben na prosto. Julija porežemo cele liste in jih posušimo,
do jeseni pa dobimo še en pridelek. Lahko pa jo jeseni tudi izkopljemo, spravimo v temen prostor in
spomladi spet posadimo. Tako lahko delamo tri do pet let.
Tretja pomembna rastlina pri Knezičevih pa je koren svetlobe ali jam. Jam je rastlina, katere koren
zraste tudi en meter globoko. Sadijo ga na 25 cm narazen v 50 cm visoke grebene, ograjene z lesom.
Rad ima peščena tla oziroma kremenčev pesek. Iz ene sadike dobijo ½ kg korenine, ki ga prodajajo
po 28 €/kg (v Nemčiji po 50 €/kg). Ima veliko B vitamina in je učinkovit pri zdravljenju raka, težav s
ščitnico in uspešen pri hormonski terapiji.
Po zelo prijaznem sprejemu in nakupu njihovih pridelkov in izdelkov smo se odpravili na naslednjo
eno uro oddaljeno ekološko kmetijo Željka in Jasminke Iličić pri Svetem Petru Čvrstecu. Tudi tu sta
oba mlada zakonca prišla iz Zagreba in kupila sedem hektarjev veliko zapuščeno kmetijo. Leta 2010
sta spoznala Aleksa Podolinskega (pionirja bidinamike v Avstraliji), ki ju je navdušil, da sta začela
delati po biodinamični metodi, čeprav nista še vključena v biodinamično kontrolo. Biodinamične
izkušnje sta nabirala pri Podolinskem v Avstraliji, Italiji in Franciji, kjer sta kupila tudi prve
biodinamične preparate in ugotovila, da delujejo. Imata en hektar velik nasad robid, katere prodajajo
sveže, delajo marmelado in sok. Imajo 14000 sadik jagod, ribez, sibirske borovnice in gojijo okoli
štirideset vrst zelenjave, iz ohrovta delajo tudi čips. Blizu kmetije sta kupila še hektar in pol veliko
parcelo sredi gozda, ki jo uporabljata za goste. Tudi mi smo tu dobili okusno doma narejeno
enolončnico. Sem enkrat ali dvakrat na leto povabita svoje stranke predvsem iz Zagreba, da vidijo
kako delajo in jih pogostijo. Tedensko za njih pripravljajo zabojčke z njihovimi pridelki in izdelki skozi
vse leto. Pravita, da imata štiristo strank. Zemlje ne orjejo že osem let. Namesto pluga uporabljajo
podrahljač. V kolobarju uporabljajo zeleno gnojenje (mešanico petnajstih žitaric in oljnic). Spomladi
to mulčijo, počakajo teden ali dva, potem pa plitvo podrahljajo. Poleg preparata »gnoj iz roga« veliko

uporabljajo še kremenčev preparat in baldrijan. Vsi ti preparati jim zelo izboljšajo kvaliteto pridelkov.
Proizvodnjo širijo v rastlinjake in tako predvsem podaljšajo sezono. Za okopavanje zelenjave so
nabavili zelo drag specialni okopalnik in ogrodni traktor, ki jim je zelo olajšal delo. Vsekakor je to lep
primer, kako se da s pridnostjo narediti marsikaj.
Zadnja naša kmetija pa je bila kmetija prvega ekološkega vinogradnika na hrvaškem Branka Čegeca v
kraju Marinovac Zelinski, ki nas je prijazno sprejel v svojem en hektar velikem vinogradu. Povedal je ,
da pridelajo en liter ekološkega vina po trsu, škropijo pa tri do štirikrat v celi sezoni. Proti oidiju
prašijo zgodaj zjutraj z žveplom, proti peronospori pa uporabljajo bordojsko brozgo, gline in rastlinske
izvlečke.
V medvrstnih prostorih mulčijo izmenično vsako drugo vrsto, ravno tako uporabljajo podrahljač. V
zimskem času škropijo tudi z biodinamičnim preparatom gnoj iz roga. Po ogledu vinograda nas je
gospodar sprejel še v svoji idilični turistični hiši, kjer smo degustirali odlična ekološka vina, mu zapeli
slovensko pesem in kupili še kakšno steklenico za domov.
Rezultat te ekskurzije je bil povabilo gospe Gordane Knezić na zimsko predavanje v naše društvo v
Boštanj, kjer nam je še bolj podrobno predstavila svojo eksotično pridelavo in tudi prodala kar nekaj
sladkega krompirja batate. Pri njej smo naročili tudi nekaj sadik tega krompirja. Dva kmeta pa sva
kupila tudi specialno sejalnico za setev zelenjave, ki smo jo videli pri Ilićićevih. Videli smo, da tudi na
hrvaškem napreduje ekološko in biodinamičnno kmetovanje.
Predsednik društva Zvone Černelič