Tudi letos smo se v našem društvu odpravili na ekskurzijo, tokrat v Avstrijo. Najprej smo obiskali vrtnarijo Wagner na avstrijskem Štajerskem, blizu slovenske meje, kjer se ukvarjajo z zeliščnim paradižem. Vrtnarija je ekološko certificirana od leta 1998, danes pa gojijo okoli 1200 različnih vrst rastlin, s poudarkom na zeliščih in zdravilnih rastlinah. Iz starega vinograda na južnem pobočju so ustvarili ugleden vrt, kjer je glavni oblikovalni element vulkanski tuf – kamnina, značilna za to območje, ki bogati prst in tako omogoča dobre rastne pogoje za rastline. Pokrajino imenujejo tudi Wulkanland.
Lastnika vrtnarije sta se pred 30 leti preselila v ta kraj in pričela z vzgojo vrtnic, grmovnic, jagodičevja, sadnega drevja, zelenjave, zelišč in številnih drugih rastlin. Zaposlujeta šest ljudi, ki skrbijo za razmnoževanje, oskrbo, predelavo rastlin v sirupe, zeliščne in dišavne mešanice ter prodajo. Zelišča pridelujejo tudi za znano avstrijsko podjetje Archenoach (Noetova barka), ki je zakladnica starih semen. Po vrtnariji nas je prijazno vodila vodja vrtnarije, ki je naše gore list. Pokazala nam je tudi vrt za čebele ter biblijski vrt, kjer rastejo samo rastline, omenjene v Svetem pismu. Pozimi jih prestavijo v rastlinjak, v katerem je tudi prodajalna vseh njihovih rastlin.
Naš naslednji ogled nas je popeljal v bližino Celovca, na biološko dinamično kmetijo Wurzerhof, ki jo je leta 1912 kupil gospod Wolfgang Wurzer, danes pa jo vodi njegova vnukinja. Kmetija se ponaša z Demeter certifikatom neprekinjeno od leta 1927, kmalu po Steinerjevem kmetijskem tečaju. To je najstarejša biodinamična kmetija v Avstriji in verjetno tudi na svetu. Obdelujejo 50 hektarjev kmetijskih površin, 20 hektarjev gozda in imajo pašo na planini. Redijo 50 glav avtohtone govedi, prašiče, perutnino, čebele ter pridelujejo žita, zelenjavo, zelišča, sadje in cvetnice.
Od leta 1960 je kmetija postala praktičen model za kulturno iniciativo, ki združuje kmetijstvo s socialno terapijo, po vzoru Sekema iz Egipta. Na kmetiji stalno živi 14 duševno manj razvitih oseb, ki sodelujejo pri delu v gospodinjstvu, na vrtu, njivah, v hlevu in v vrtcu. Poleg njih je zaposlenih še dvajset ljudi, katerih plače delno pokriva država v zameno za zaposlitev oseb s posebnimi potrebami. Na kmetiji imajo tri velike hiše in dve centralni kuhinji, kjer pripravijo med 40 in 70 obrokov na dan. Kmetija ima tudi Waldorfski vrtec, prvi te vrste v tem delu Evrope. Cena vrtca je med 150 in 200 € na mesec, saj so vrtci v Avstriji sicer brezplačni. Vso hrano pridelajo na kmetiji.
Posebnost te kmetije je tudi prilagojenost varovancem. Živali so mirne, kar omogoča vzpostavljanje dobrega odnosa med njimi in varovanci. Na kmetiji imajo tudi veliko dvorano, kjer prirejajo koncerte. Ob petkih imajo odprto trgovino, kjer prodajajo svoje pridelke in izdelke, ki jih kupci lahko naročijo tudi vnaprej. Menim, da bi bil ta primer kmetije zelo poučen tudi za naše politike.
Pot smo nadaljevali na naslednjo zelo lepo urejeno družinsko biološko dinamično kmetijo Erianhof, ki se nahaja v bližini prejšnje kmetije. Ponaša se z Demeter certifikatom že 36 let. Na kmetiji, veliki 100 hektarjev, se ukvarjajo s prirejo mleka, predelavo mlečnih izdelkov, pridelavo in predelavo mesa, sadja, zelenjave in žit, ter turizmom.
Ogled smo začeli v novozgrajenem hlevu, kjer ni bilo nobenega neprijetnega vonja, nasprotno – dišalo je po odličnem senu, dosušenem na posebni napravi. Starejši gospodar, gospod Williem Erian, ki zase pravi, da je le pomočnik na kmetiji, nam je razložil, da ne uporabljajo nobene silaže, temveč kvalitetno suho seno, pašo in 150 kg žit na kravo na leto. Po njegovem mnenju mora kisanje krme potekati v kravjem želodcu, ne pa v silosu. Krava, ki uživa silažo, ne more proizvesti visokokakovostnih beljakovin, potrebnih za pridelavo kakovostnega mleka in mesa.
Na kmetiji imajo osem silosov za žita z vso potrebno mehanizacijo za sušenje, prezračevanje, čiščenje, luščenje in mletje žit. Imajo tudi lastno pekarno, v kateri že 36 let pečejo kruh brez kvasa, saj uporabljajo kislo testo. Po njihovem mnenju je takšen kruh veliko bolj zdrav. Ob petkih imajo odprto trgovino z izdelki iz pekarne in drugih pridelkov. Gospod Erian je pojasnil, da gredo naslednji dan s kruhom na tržnico, kjer vedno vzamejo s seboj vsaj 10 % manj kruha, kot bi ga lahko prodali. Tako skrbijo za dobro ime svojega kruha, hkrati pa ničesar ne zavržejo.
Za vsak kilogram pšenice preko predelave dobijo od 5,5 do 6 €. Na njive gredo s čim lažjimi traktorji, čeprav so tudi ti pretežki. Zemljo večinoma podrahljajo, če pa že orjejo, jo le do globine 15 cm. Gospodar verjame, da vsak plevel na njivi obstaja z razlogom. Osat se, na primer, pojavi tam, kjer je zemlja preveč stisnjena, tudi zaradi oranjem ali frezanjem, kar ustvarja neprepustno plast za vodo. Osat vztraja na njivi toliko časa, dokler ne prebije te plasti. Ko to uspe, korenina propade in skozi njo prodrejo zrak, voda, deževniki – skratka, življenje. Njegove 35-letne izkušnje to potrjujejo.
Gospod Erian nas je s svojo zgodbo tako navdušil, da smo ga povabili na predavanje v kulturni dom v Boštanj, ki bo 20. 1. 2017 ob 1. uri. Na predavanju bo svoje znanje delil tudi z ostalimi, ki jih zanima biodinamično kmetovanje.
